OBVESTILO ZA JAVNOST
Projekt Humus je plod sodelovanja med vodilnim parterjem LAS Bogastvo podeželja, LAS Ovtar slovenskih goric in LAS Obsotelje in Kozjansko ter avstrijski LAS regije Oststeiermark. Notranji partnerji so KGZS Zavod Ptuj in komunalno podjejte Rogaška slatina na slovenski strani ter Ekoregija Kaindorf na avstrijski strani. Projekt je sofinanciran iz sklada EKSRP podukrep 19.3 Sodelovanje med LAS in v skupni vrednosti znaša nekaj čez 247.500 EUR. Vrednost sofinanciranja znaša nekaj čez 190.000 EUR. V okviru mednarodnega projekta želimo na inovativen način razširiti (nadgraditi) obstoječe prakse in metode za izgradnjo deleža humusa v tleh.
V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 29 kmetij na območju vseh treh LAS-ov z cca 240 ha obdelovalnih površin. Na vključenih testnih kmetijah smo opravili vzorčenje tal, ki jih bomo analizirali na delež humusa, s pomočjo katerega bomo nato preračunali dejansko vezavo CO2. Za informacijo: 1 % povečanega Humusa v tleh predstavlja cca. 50 ton vezanega CO2 z zraka. S tem kmetijstvo postaja ponor toplogrednih vplivov in izboljšuje stanje okolja. Na slovenski strani se bo vzpostavila aplikacija in sistem certificiranja po vzoru avstrijskih kolegov.
V sklopu projekta se je nabavil vzročnik tal za analizo zemlje, ki je opremljen z GPS merilcem za natančen točkovni odvzem vzorcev. Poleg vzročnika se je kupila tudi ustrezna laboratorijska oprema, ki bo omogočila natančno in ustrezno analitiko humusa in bo podlaga za certificiranje.
Končni cilj in rezultat projekta, ki bo zagotavljal trajnost, je vzpostavitev sistema za certificiranje dviga deleža humusa v tleh. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa bodo ob uspešni vezavi tudi denarno nagrajene. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je izgradnja humusa tek na dolge proge in da se prvi rezultati kažejo po 5 do 8 letih. V znamenje resne zaveze po dolgoročnem sodelovanju in ustvarjanju uspešne zgodbe na slovenski strani smo s kolegi iz Ekoregije Kaindorf, natančneje z njenim ustanoviteljem Reinerjem Dunstom, podpisali dolgoročen sporazum o sodelovanju, prenosu dobrih praks na področju dviga deleža humusa v tleh.
Odločitev za sodelovanje v projektu Humusprojekt-Högi je povezana s tem, da hočemo dati večji pomen varovanju okolja in zmanjševanju izpustov toplogrednega plina CO2 na slovenskem podeželju. Dobra kmetijska pridelava mora biti usklajena z ohranjanjem kvalitete kmetijskih zemljišč in usmerjena v izboljševanje vsebnosti organske snovi v tleh. Usmeritev kmetijske pridelave v povečevanje organske snovi v tleh pomeni vezavo CO2 v tla. S povečanje vsebnosti humusa v tleh za 1 % je na ha površine vezanega 50 t CO2 . Kmetijstvo je na ta način zmanjševalec izpusta toplogrednih plinov, kar je v današnjih razmerah klimatskih sprememb velikega pomena. Postaviti sistem spremljanja humusa v tleh je dolgoročna usmeritev, ki omogoča načrtno delo na kvaliteti zemljišč in nudi možnost koriščenja denarnih sredstev certifikatov za toplogredne izpuste na površinah, ki bodo na podlagi analize pokazale izboljšanje vsebnosti humusa. Kmetijstvo je najbolj na udaru zaradi klimatskih sprememb, katerih posledice so vedno pogostejše naravne nesreče (pozeba, suša, toča in viharji). Vsebina projekta pa je v osnovi usmerjena na zmanjševanje klimatskih sprememb in načinu obdelave in koriščenju kmetijskih zemljišč, ki izboljšuje stanje kvalitete zemljišč.
Na območju Obsotelja in Kozjanskega že vrsto let skrbimo za vključevanje pomembnih vsebin za varovanje okolja v vsakdanje življenje prebivalcev. Projekt Humusprojekt-Högi vsekakor predstavlja nadgradnjo doslej izvedenih vsebin. Želimo si, da ga kmetje v lokalnem okolju prepoznajo kot potencial za izboljšanje ravni humusa v tleh hkrati pa lahko z uspešnim managementom in kmetovanjem zagotovijo tudi dodaten vir prihodka za kmetijo.
