V Sloveniji se že dve programski obdobji zelo uspešno izvaja lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali kot ga poznamo v programskem obdobju 2014-2020, pristop LEADER/CLLD. Slovenija se lahko pohvali, da se pristop LEADER/CLLD izvaja na podlagi kar treh evropskih skladov, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za ribištvo in pomorstvo (ESPR) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju: LAS) delujemo na območju celotne Slovenije, torej so v 37 delujočih LAS-ov vključene vse slovenske občine, kar je v evropskem prostoru redkost.

Vzporedno z zaključevanjem tekočega programa in številnih projektov, ki pripomorejo k razvoju podeželja in mestnih ter ribiških območjih, pa se intenzivno pripravlja predpise za novo programsko obdobje. V programskem obdobju 2021-2027 se bo pristop LEADER/CLLD izvajal kot del skupnega pristopa imenovanega lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost v okviru skladov EKSRP in ESRR. Za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) je bil s strani Evropske komisije dne 28. 10. 2022 potrjen Strateški načrt SKP 2023-2027 za Slovenijo, s čimer je bila podana zelena luč za koriščenje sredstev sklada EKSRP. Za koriščenje sredstev iz sklada ESRR pa je bil Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji potrjen dne 13. 12. 2022.

Dne 23. 12. 2022 sta bila v Uradnem listu RS objavljena uredba in javni poziv za potrditev lokalnih akcijskih skupin in novih strategij lokalnega razvoja. Uredba določa pogoje za delovanje LAS-ov in potrebno vsebino novih strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje 2023-2027.

LAS-i bomo morali biti tudi v prihodnjem programskem obdobju organizirani kot pogodbeno partnerstvo treh sektorjev, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih socio-ekonomskih interesov na izbranem območju, torej kot javni, ekonomski (ali gospodarski) in socialni (ali civilni) sektor. Na ravni oblikovanja LAS-ov ter kasneje pri odločanju o projektih po izvedbi javnih pozivov za izbor projektov, ki jih bodo objavili LAS-i, bo potrebna velika pozornost, da noben od naštetih sektor ne bo nadzoroval odločanja.

Obstoječi LAS-i lahko nadaljujemo s svojim delovanjem ali pa se ustanovimo na novo, če se na lokalnem območju sprejme taka odločitev. Na območju LAS-a mora živeti med 14.000 in 150.000 prebivalcev, zagotovljeni pa morajo biti tudi nekateri dodatni pogoji, ki bodo določeni s predpisom. Kljub temu pa se poudarja, da naj bo območje LAS dovolj veliko in ima dovolj kritične mase lokalnih deležnikov, da bo LAS lahko deloval, saj je od velikosti odvisen finančni okvir za izvajanje Strategije lokalnega razvoja (SLR) ter s tem povezana sredstva za vodilnega partnerja. V primeru manjših LAS-ov se namreč opaža tudi pomanjkanje kapacitet, idej in manjših možnosti za sodelovanja pri pripravah in izvajanju projektov. Pri obeh možnostih pa je potrebno upoštevati, da mora biti LAS »vključujoč«, torej odprt za nove člane, da se v članstvo LAS povabi tudi mlade, ženske in ranljive skupine in nevladne organizacije, ki delujejo na območju. Kljub temu, da so LAS-i v Sloveniji že sedaj zelo razvejana mreža lokalnih akterjev, bo še bolj reprezentativna in vključujoča LAS vključevala ne le nove ljudi, ampak lahko odpre priložnosti, prinese nove vire, ideje in inovacije ter s krepitvijo lokalnih povezav spodbudi, da se vključijo tudi drugi.

Več na KLIK-u.